Marko Sosič, glas slovenskega zahoda

Če se lahko Slovenci z zahoda s kom pohvalimo (in da ni Boris Pahor), je potem to zagotovo pisatelj in režiser Marko Sosič (foto delo.si). Maja je v slovenske kinematografe prišel njegov film Komedija solz, ki smo ga privilegiranci iz Trsta in njegove okolice lahko premierno videli že pozimi na Tržaškem filmskem festivalu. Čeprav je zgodba uglašena na zapleten odnos med starim Tržačanom slovenskega rodu Albertom in njegovo negovalko Ido, ki prihaja iz slovenske Istre, je film prava odslikava medkulturnega okolja Trsta in slovenskega Primorja z vsemi njegovimi posebnostmi (tudi osebnimi) iz preteklosti, ki jih ostale slovenske pokrajine (ali vsaj osrednja Slovenija) ne premorejo.
Na podobno valovno dolžino je bila uglašena gledališka drama Trst, mesto v vojni, katere soavtor je s Carlom Tollazzijem prav Marko Sosič. Ko je bila predstava uprizorjena, žal nisem imel priložnosti, da bi si jo ogledal. Avtor pa nas je ob koncu gledališke sezone Slovenskega stalnega gledališča v tržaški Talijin hram privabil s predstavo Grozljiva lepota (očitno oksimoroni v njegovih naslovih postajajo že stalnica), v kateri je obravnaval življenje in smrt treh tržaških alpinistov: Emilia Comicija, Enza Cozzolina in Tiziane Weiss, ki so svoje življenje, podobno kot Klement Jug ali Tomaž Humar, izgubili v preseganju samih sebe, torej "spopadu" s stenami in gorami.
Če za Cozzolina in Weissovo (oba imata svoje spominsko obeležje na stezi CAI št. 1, ki povezuje Miljske hribe z izlivom Timave) velja, da sta bila predstavnika po vojni rojene generacije, ki ji politika ni tako močno uspela zaznamovati eksistence, lahko pri Comiciju (1901–1940) zaznamo nujno vpetost v tedanji čas, ko je moral biti vpisan v fašistično stranko, čeprav je bila njegova ljubezen do gora močnejša od tega, družila pa ga je tudi s slovenskimi alpinisti tistega časa.
Prav v tem je moč Sosičeve proze in dramatike, torej iskanje ločnic med tem, kar je v nas pristno človeško, in tistim, kar moramo sprejeti po sili razmer okolja, ki nas obdaja in pogojuje ter zaznamuje.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Jurij Hudolin, Fizična in mentalna dezintegracija (1. del)

Slovenska vas

Vstali Kristus ne umre več