Damiana De Gennaro, šest pesmi v slovenskem prevodu
Foto Gio Gargiulo/avtoričin FB profil Iz zbirke Aspettare la rugiada , Raffaelli, 2017 videla sem lomljenje zarij med električnimi žicami na nebu vsaj tisočkrat, da jih spustim med prsti – ona pa dela dež, ki me drži priklenjeno ob okno in gravira svoj nasmeh h koreninam vsakega pobega. * lahko bi vstopali vate kot v katedrale tišine: tiste, ki te učijo dotikati se ustnic kipov in te stisnejo v jok stebrov izven osi … tudi tako, ko širim glas neobstoječega stropa, mi znaš povedati, da zrak sam na sebi ni dovolj za pesem: nasloni se na nekaj, kar ga odznotraj pripravlja. * ko je o tebi rekla narcis sem vzdolž tvojega vratu videla preplet tiste cvetice … nato sem se ji nasmehnila in mislila, saj res – tvoja največja napaka nosi – od vedno – ime po cvetici. Iz zbirke Shibuya Crossing , Interno Poesia, 201