Ne la Patria de Rossetti no se parla che italian …



Tako se glasi geslo, ki so ga v času pred prvo svetovno vojno radi skandirali italijanski liberalci (nacionalisti) v Trstu, torej da je v Rossetijevi domovini prostora le za italijanski jezik. Potem je prišla prva svetovna vojna, po njej fašizem, druga, za njo pa končno osvoboditev. Množico partizanov, ki so korakali po Velikem trgu, je v svoj objektiv ujel legendarni fotograf Mario Magajna, didaskalija v njegovi knjigi Trst v črnobelem iz leta 1980 pa pravi nekako takole: »Množica partizanov proslavlja zmago na trgu, kjer je bilo še do včeraj prepovedano izreči slovensko besedo.«
Dvainsedemdeset let kasneje se je Trst s stoječimi ovacijami v gledališču Rossetti, nekdanjem hramu in braniku italijanstva, poklonil igralcem SNG Drama Ljubljana in Igorju Samoborju, najodličnejšemu med njimi, ki jih je z izvrstno interpretacijo Goethejevega Fausta očaral, in tako izrazili poklon tudi lani preminulemu in v svetu uveljavljenemu režiserju Tomažu Pandurju.
Galilei bi rekel: »Eppur si muove!«

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tomizzevemu forumu in azilu ob rob

Kozarček čistega vina

Red Land (Rosso Istria)