Brezčasje





V samoti temine nočí,
v mesečini padajočih latnikov,
v trdoti kamnitih zidov,
med brezpotji razuma,
med pribežališči duše,
v izgonu iz pekla
sem nocoj
našel Tebe.

P. S. Pesem ni iskala poti v literarne revije ali na spletne strani, napisal sem jo izjemoma, malo pred odločitvijo, da se s poezijo kot avtor ne bom več ukvarjal.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kako objaviti literarno delo (2)

Slika
Poletnemu času navkljub je zapis, ki je pretekli petek (21. julija) izšel na blogu, dosegel nekaj odmeva in sprožil par zanimivih odzivov. Iluzorno bi bilo sicer misliti, da se bo nanj odzvala večina urednikov slovenskih založb. Eni so na dopustu, drugi so itak prezasedeni z delom, tretjih pa stvar verjetno sploh ne zanima. Med svojimi Facebook prijatelji jih imam kar nekaj, ostali pa so povezavo na polemično kolumno dobili preko zasebnih sporočil (nekateri so sporočilo prebrali, spet drugi ne). Cilj zapisa je bil več kot jasen, in sicer sprožiti razpravo. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Miranu Hladniku s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je povezavo na blog vključil v svoje spletišče SlovLit. Poleg nekaterih pavšalnih ocen, o tem, kako je dejansko slovenska literarna scena monopolizirana in zaprta vsem tistim, ki ne pripadajo določenim krogom, je na Facebook v komentar svoje zapisal tudi urednik mariborske založbe Litera Orlando Uršič. V krajšem prispevku je izpodbi...
Preberite več

Vstali Kristus ne umre več

Slika
Francija, ki v Evropi velja za laično državo, je krščanstvu v devetnajstem stoletju dala dva pomembna teologa. Prvi je paleontolog in jezuit Pierre Teilhard de Chardin, drugi pa filozof in politični mislec Jacques Maritain. Oba sta živela med 19. in 20. stoletjem. Pierre Teilhard de Chardin je zaradi svojega nauka doživljal spore z uradno Cerkvijo. Zato ga mnogi, podobno kot našega Edvarda Kocbeka, postavljajo med tiste, ki so s svojo mislijo spodbudili nastanek 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Teilhard de Chardin je znan po tem, da se je veliko ukvarjal s Kristusom. Kristjani se na svoj največji krščanski praznik spominjamo Kristusovega vstajenja in hkrati verujemo, da bo ob koncu časov Božji sin znova prišel ter sodil ljudem. Zanimiva je Chardinova teorija točke Omega, ki jo bo človeštvo doseglo, ko bo zrelo za paruzijo, torej spojitev z Bogom. Kot evolucionist je bil prepričan, da bo stvarstvo postajalo vedno kompleksnejše in popolno ter se tako postopno približevalo Bogu. V n...
Preberite več

Jezik kot domena elite?

Slika
Svojo materinščino sem v Trstu dolgo časa doživljal ne le kot sporazumevalni kod, ampak predvsem kot predpogoj za obstanek kolektivne narodne identitete. S tujim jezikom preplavljeno okolje nas je namreč na vsakem koraku sililo, da smo slovenščino negovali, predvsem pa jo branili pred tujimi vplivi, saj je bilo njenih govorcev iz dneva v dan manj. Govoriti v slovenščini je bil za nas pravzaprav vsakodnevni nacionalni plebiscit. Tudi zaradi tega so nas učitelji priganjali, da smo veliko brali, predvsem slovenske klasike, kar je v naše besedišče zasidralo kup arhaizmov, ki jim še danes lahko prisluhnete oziroma jih berete v slovenskih medijih onkraj zahodne meje. Nobena skrivnost ni, da je v današnjem času jezikovna zmožnost vseskozi manjša, pa ne samo zaradi vpliva tujih jezikov (v zamejstvu italijanščine, nemščine ali madžarščine, v osrednjem slovenskem prostoru angleščine), ampak tudi in predvsem zaradi sodobnega načina življenja, ki zahteva vse bolj hitro in učinkovito komun...
Preberite več