Erik Sancin, Dvigalo
![Slika](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhFF3sjMyZ5GiW8iDv3hQ_Q7FYxjraqAlG3WokQOC1-5JGm3xXSFzqbxIomkYEnB1p3vxt370WsadcgDRFsEO5ibqD6W8pZR7T3hxJJt3DaC9c3uyxxrkYvFncDxIVqMCrXKagb-Ldk4v8b/s320/image.ashx.jpg)
Roman Erika Sancina Dvigalo je znanstvenofantastična antiutopija. Če hočemo iskati vzporednice v evropski in slovenski književnosti, jih bomo precej hitro našli v Orwellovem 1984 in Filio ni doma Berte Bojetu. Avtor je torej z objavo knjige uresničil napoved, ki smo ji bili že dlje časa priča sledilci njegovega FB-profila, in sicer da bo šel v samozaložbo, ker mu knjige ni hotela objaviti nobena od etabliranih založniških hiš. Škoda, saj se Dvigalo (tudi in predvsem glede na dejstvo, da knjiga, ki izide v samozaložbi, nima promocijskih kanalov in PR-a, ki ga premorejo založniška podjetja) kar dobro oprijema bralcev. O tem priča podatek, da je v času nastajanja zapisa na razpolago v osemnajstih slovenskih knjižnicah, izposoj pa beleži preko trideset. Zanimanje bralcev za Dvigalo lahko torej postavimo ob bok tistemu za roman Nataše Kramberger Primerljivi hektarji , če seveda gledamo sorazmerno na njuno zalogo v knjižnicah. Glavna težava Sancinovega dela je prav v tem, da j