Damiana De Gennaro, šest pesmi v slovenskem prevodu
![Slika](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj6853AqFIEr9DL8mJJukE6aKDTIK0D5u01zWn0N2dh6TamKepYhUq7ts4mRiUIkHBH1jkZN8HK0s5BT-VCdQrqZbwPAeHQw3ovoMzMH_8vCN9G9yLBfG3ZR6m77nhP45bZDZ8sTc7v0z4E/s320/DamianaDeGennaro.jpg)
Foto Gio Gargiulo/avtoričin FB profil Iz zbirke Aspettare la rugiada , Raffaelli, 2017 videla sem lomljenje zarij med električnimi žicami na nebu vsaj tisočkrat, da jih spustim med prsti – ona pa dela dež, ki me drži priklenjeno ob okno in gravira svoj nasmeh h koreninam vsakega pobega. * lahko bi vstopali vate kot v katedrale tišine: tiste, ki te učijo dotikati se ustnic kipov in te stisnejo v jok stebrov izven osi … tudi tako, ko širim glas neobstoječega stropa, mi znaš povedati, da zrak sam na sebi ni dovolj za pesem: nasloni se na nekaj, kar ga odznotraj pripravlja. * ko je o tebi rekla narcis sem vzdolž tvojega vratu videla preplet tiste cvetice … nato sem se ji nasmehnila in mislila, saj res – tvoja največja napaka nosi – od vedno – ime po cvetici. Iz zbirke Shibuya Crossing , Interno Poesia, 201