primozsturman

Koliko ima kultura opraviti s politiko, se vsako leto jasneje pokaže ob 8. februarju, ko je slišati glasne pozive ustvarjalcev k ohranitvi ali celo povečanju državnih sredstev. Letos so se ob dveh nagrajenkah razvnele zelo hude polemike o smiselni porabi javnega denarja za performanse, ki naj bi bili že na meji dobrega okusa. A to ni predmet mojega zapisa. Spet sem seveda pri svojem vprašanju, ki sem ga načel lani poleti v Delovih Književnih listih, tudi in predvsem zato, ker sem najprej sebi, zatem pa še marsikomu obljubil, da z rečjo ne bom odnehal, dokler se stvari ne bodo začele razvijati v pravo smer. Kdor je teme naveličan, naj nemudoma zapusti to stran. Ostali ste vabljeni, da berete dalje. Pred novim letom sem v Ljubljani srečal urednika Cankarjeve založbe Andreja Blatnika, ki je problem skušal postaviti v nekoliko širše razsežnosti. Prepričan je namreč, da so nekoč avtorjem iz zamejstva lažje objavljali knjige v osrednji Sloveniji, saj je bila tedaj takšna politika. Da,...

Malo je krajev na Slovenskem – še manj pa na Primorskem ali Krasu, ki se lahko pohvalijo s tako temeljito obravnavo lastne dediščine, kot so jo v zadnjih letih doživele Kopriva in bližnje Brje. Zasluga za to gre seveda neutrudnemu raziskovalcu Božidarju Premrlu in Založbi ZRC SAZU, ki je njegovi dve monografiji objavila. Ne gre pa pozabiti tudi doktorske disertacije dr. Klare Šumenjak o koprivskem narečju iz leta 2013, ki pa zaenkrat (še) ni ugledala knjižne izdaje. Kot vedo povedati krajani staroselci, je Premrl bil reden gost koprivskih in brejskih hiš, v katerih je zbiral vsakovrstno gradivo, že dobri dve desetletji. Pred dvema letoma je luč sveta ugledalo njegovo delo Kraški kruh s podnaslovom Vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji. Avtor pa se v zadnjem desetletju svojega raziskovanja ni omejil le na kamnarstvo v Koprivi. Svoje raziskovalno področje je razširil na cel Kras, nazadnje pa se je zatopil v obravnavo arhivskega fonda Županije Kopriva, ki ga hrani Pokrajinski ar...