Voda
![Slika](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiSHIDIfWIOxB_bYqR9QA8XEASfbtXLoNLhK4Kyq2x3Cs2IfA2kXJ4t9u12eY3wXGUBv8qc_3jwwalkbqNYF9B5A8J6yTgIrJ19MYqR6o_fyzCy2ZqCbd-wAQczYkOo78jw31gXjt7jsSVe/s320/water-life-crop.jpg)
Predsokratik Tales iz Mileta, ki je živel med sedmim in šestim stoletjem pred Kristusom, je vodo razglasil za prapočelo vsega. V evangelijih Janez Krstnik krščuje z vodo in pravi, da bo po njem prišel tisti, ki bo krščeval s Svetim duhom. Hinduistični verniki v mestu Benares svoja telesa namakajo v vodo Gangesa, v islamskih deželah pa se morajo verniki umiti večkrat dnevno. Odnos sodobnega človeka do vode je v primerjavi s filozofijo in religijo do kraja potrošniški. Pitno vodo je navajen dobiti takoj, ko odpre pipo v svojem stanovanju, poceni jo kupuje ustekleničeno v trgovinah, pripravljen je plačati za obisk bazenov, rečnih, jezerskih ali morskih kopališč. Geološka karta Slovenije nam bo pokazala, da je 44 % površja kraškega, kar pomeni, da se voda ne zadržuje na površju, ampak ponika v podzemlje. Pred izgradnjo vodovodov, ki se je začela v devetnajstem stoletju, so nekatere pokrajine v poletnih mesecih trpele hudo sušo. Ljudje so si pomagali, kot so vedeli in znali. Na K