Objave

Prikaz objav, dodanih na julij, 2017

Voda

Slika
Predsokratik Tales iz Mileta, ki je živel med sedmim in šestim stoletjem pred Kristusom, je vodo razglasil za prapočelo vsega. V evangelijih Janez Krstnik krščuje z vodo in pravi, da bo po njem prišel tisti, ki bo krščeval s Svetim duhom. Hinduistični verniki v mestu Benares svoja telesa namakajo v vodo Gangesa, v islamskih deželah pa se morajo verniki umiti večkrat dnevno. Odnos sodobnega človeka do vode je v primerjavi s filozofijo in religijo do kraja potrošniški. Pitno vodo je navajen dobiti takoj, ko odpre pipo v svojem stanovanju, poceni jo kupuje ustekleničeno v trgovinah, pripravljen je plačati za obisk bazenov, rečnih, jezerskih ali morskih kopališč. Geološka karta Slovenije nam bo pokazala, da je 44 % površja kraškega, kar pomeni, da se voda ne zadržuje na površju, ampak ponika v podzemlje. Pred izgradnjo vodovodov, ki se je začela v devetnajstem stoletju, so nekatere pokrajine v poletnih mesecih trpele hudo sušo. Ljudje so si pomagali, kot so vedeli in znali. Na K

Andrej Kralj, Cigareta se cvre v dežju

Slika
in tudi tebi tako lepo hladno bo. Tajkun si kaj ti maraš v izložbi domačih odtenkov izklesan si. Od obroka do bloka od prekuhanih skrbi do večernega molka datotek in črnila tebe mara le poslednji avtomat na koncu ulice. Strogo mežika in pravi ta hrana sploh ni zdrava.

Kako objaviti literarno delo (2)

Slika
Poletnemu času navkljub je zapis, ki je pretekli petek (21. julija) izšel na blogu, dosegel nekaj odmeva in sprožil par zanimivih odzivov. Iluzorno bi bilo sicer misliti, da se bo nanj odzvala večina urednikov slovenskih založb. Eni so na dopustu, drugi so itak prezasedeni z delom, tretjih pa stvar verjetno sploh ne zanima. Med svojimi Facebook prijatelji jih imam kar nekaj, ostali pa so povezavo na polemično kolumno dobili preko zasebnih sporočil (nekateri so sporočilo prebrali, spet drugi ne). Cilj zapisa je bil več kot jasen, in sicer sprožiti razpravo. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Miranu Hladniku s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je povezavo na blog vključil v svoje spletišče SlovLit. Poleg nekaterih pavšalnih ocen, o tem, kako je dejansko slovenska literarna scena monopolizirana in zaprta vsem tistim, ki ne pripadajo določenim krogom, je na Facebook v komentar svoje zapisal tudi urednik mariborske založbe Litera Orlando Uršič. V krajšem prispevku je izpodbi

David Bandelj, Kako objaviti literarno delo

Slika
Primožu S. Ustavil me je mlad pastir rekel je da čreda ne more več muliti trave ki raste na pobočju kisla je zato je ovce ne marajo pobočje je strmo in vsakič so tvegale življenje za mehkobo zdaj ne gre več gledam atmosferska nagnjenja da razumem zakaj so ovce tako izbirčne pastir pravi da so se naveličale hoditi navkreber greva midva in pokosiva travo ter jim jo prineseva takrat poprimejo žvečijo navajava jih na to vsakič ko se povzpneva je trave manj in tudi midva sva vedno bolj izčrpana zgodbe ni konec še vedno to delava ni mi jasno in mi nikdar ne bo zakaj ne marajo da je trava kisla a jo jedo če jo midva prineseva nekoč sem to vprašal ovco rekla je da uživa v kislobi ki jo postreževa na srebrnem pladnju in da raje to kot nič ko sem to povedal pastirju se je zasmejal (kislo) in rekel da je brez veze ovce itak serjejo na travo ki jo jejo

Tukaj je Jugoslavija

Slika
Vas je majhna. Hiš je morda dvajset, Googlov navigacijski sistem pa nima zabeleženih njihovih številk. Moram se znajti. Nekaj deset metrov pred seboj zagledam človeka, ki se pogovarjata na kržadi . Starejši moški v kratkih hlačah, japonkah in kapi s šiltom, okrog njega opleta zlati prinašalec, in ženska z velikim slamnikom ter samokolnico, v katero ima naložene grablje in motiko. Ko moški opazi avtomobil, se najprej zagleda v moj obraz, nato se njegove oči spustijo v smeri registrske tablice. Z žensko začneta očitno nekaj ugibati. »Dober dan. Oprostite, veste mogoče, kje je hišna številka tri?« ju ogovorim v svoji italijansko polomljeni slovenščini. Medtem se zlati prinašalec urno povzpne na vrata avtomobila in pomoli šapi skozi odprto okno. »Din, hitro dol. Lump!« Med človeško-pasjim prepirom mi pogled zdrsne na pročelje za njimi. Ženska se medtem nekoliko nasmehne, mojo pozornost pa ujame pobledeli napis na sosednji hiši. Streha je deloma udrta, zob časa že načenja tudi