primozsturman

Pet možakarjev je nemo zrlo v ovinek, od koder se je že dolgo slišal ropot traktorskega motorja. Eden je pravkar odvrgel čik v umazano vodo, ki je zastajala v luži pot mlinom za grozdje, drugi je živčno prestopal sem ter tja, tretji je slonel na robu lijaka preše, zadnja dva pa sta sedela na zidku iz kamnov in malte . Traktor se je naposled le prikazal izza žive meje iz vrtnic. Zaradi udarnih lukenj na makadamu je tovor na prikolici poskakoval, malce nejevoljen je bil zato tudi izraz na obrazu šoferja. “ Kdaj boš da u asfaltirat cesto? ” ga je vprašal, ko je skočil iz kabine. “ Kolko kišt je? ” mu je namesto odgovora rekel vinogradnik. “ Točno pedeset .” “ Dejmo, fantje, razkladat. Ta prve boste stresli v mlin. Bomo zvagali eno s sredine. ” Stopili so do prikolice in odprli zadnjo stranico. Ta je zakrila registrsko tablico, na kateri je bil ob registraciji grb z belim nazobčanim poljem, ki je navzdol prepustil mesto različnim odtenkom smaragdno zelene barve. “ Prbliž